Jorg Zupan @ Kiosk_ | "Kitajska je tko kot da bi v meka pršu"

Z Jorgom smo v Kiosk_ besedi odprli teme od etno glasbe, ki rola v kuhinji, do jokanja na londonskem tube-u ob dveh zjutraj. Od tega zakaj je pad thai postal pizza našega časa, do vprašanja če je slovenska kulinarika res napredovala ali pa je Jurman ob nedeljah še vedno poln ravno zato, ker se ni nič premaknilo. Pa še zgodba o prvem fast foodu v Ljubljani, ki je dišal od Ajdovščine do sem. In burek manifesto, ki ga ne sprejemamo zlahka, ampak nekako ne moremo zavrniti. 00:00 Muska v kuhinji 02:56 Red flags v restavraciji 04:20 Svetovne kuhinje, ki nam manjkajo 06:03 Je slovenska kulinarika res napredovala? 09:00 Teden restavracij - fenomen 10:40 Kuhanje doma in gadgeti 12:30 Kaj naredi dobrega kuharja 13:20 Začetki z Binetom Volčičem 15:15 Hierarhija in toksičnost v kuhinjah 17:30 Najtežji trenutki kariere 20:00 Iz Ateljeja v After 22:40 Kaj sledi 23:30 Prvi fast food v Ljubljani 24:30 Jota al golaž? 25:50 "Burek je vse z listnatim testom" Sledi @kiosk_lj za naslednje pogovore. O Kiosk_u: Kiosk_ je poskus, kako majhen prostor lahko ustvari velik vpliv. Mikro koncerti, kratki intervjuji, pop-up galerije in kulturni odmiki, ki trajajo ravno prav dolgo: 3–5 minut. Mikrodoziranje kulture v času, ko je vsega preveč. Če ti vibe dogaja, pritisni Subscribe in spremljaj kaj vse še pride od nastopov, pogovorov, bandov in djev. V tem zanimivem intervjuju znameniti chef Jorg Zupan pripoveduje o svoji raznolikosti kulinarični poti – kuhal je po vsem svetu in spoznaval različne glasbene zvrsti, ki vplivajo na vzdušje v njegovi kuhinji. Razlaga, kako raznovrstna glasba, od etničnih melodij do death metala, določa razpoloženje pri kuhanju in ustvarjanju receptov, čeprav navdih v resnici prihaja iz pogovorov in eksperimentiranja, ne pa neposredno iz glasbe. Dotakne se tudi svojih prehranjevalnih navad in pogledov na restavracijski posel. Kuhar izpostavi, česa se izogiba v restavracijah – na primer generičnih "dnevnih rib" ali burgerjev v fine dining lokalih – in kritizira pomanjkanje raznolikosti v slovenski mednarodni kulinariki, zlasti pri kitajskih in tajskih restavracijah, ki ponujajo enake, skromne menije. Razmišlja o razvoju slovenske kulinarične scene in se sprašuje, ali jo poganja lokalno povpraševanje ali turizem. Na koncu spregovori o osebnih poklicnih izzivih, vključno z zahtevnimi razmerami v Michelinovih kuhinjah in pritiski lastništva restavracije – kar ga je nazadnje pripeljalo do tega, da je zapustil fine dining in se usmeril k bolj dostopnim konceptom, kot je "After", v želji po manj elitistični in bolj živahni kulinarični izkušnji.