ČUKOVI GODCI - predhodniki ansambla ČUKI

Spoštovana Slovenka, cenjeni Slovenec! Po naključju sem se mudil v vasi občine Vrhnika in beseda je nanesla na nekdanje ČUKOVE GODCE..., ob koncu pa še na dejstvo, da so bili to res predhodniki današnjega ansambla ČUKI ! Potomec godcev Marjan Malovrh je bil namreč prvi pravi čuk v novem ansamblu ! Pa vama dajem spet nekaj zgodovinske osvežitve v tem vročem poletju ! D. Krt ČUKOVI GODCI so legendarna vrhniška ljudska godčevska družina. Sestavljali so jo oče Jože Malovrh in sinovi (Matevž, Franc, Miha in Roman), v obdobju med obema svetovnima vojnama pa so s harmoniko, klarinetom in basom sloveli po širši okolici. Znanstveno in etnološko so znani po spremljanju večdnevnih porok in ohranjanju tradicionalnih viž. Zgodovino te znane družine ter njihove originale in glasbene zapise redno obeležujejo lokalne ustanove. Njihovo dediščino lahko podrobneje raziščete prek arhivov Cankarjeve knjižnice Vrhnika ali si ogledate zapise plesov, ki jih še danes izvajajo folklorne skupine, kot je Folklorna skupina Grof Blagaj. So svojevrsten zgodovinski biser krajevne glasbene preteklosti. Zadnji njihov odmevnejši nastop je bil v Podlipi leta 1994, ko so na odru skupaj zaigrali s skupino Čuki. Oče Jože in njegovih 6 sinov so skupaj spisali čudovito glasbeno zgodbo, katero vam predstavljam Spoznali boste tudi posebno zgodbo Čukovega Venca – kovača, za njim je ostalo orodje z oznako MV. Pred leti je Marjan Malovrh (bil je tudi začetni član skupine Čuki) spisal čudovite spomine na svoje prednike - začetnike Čukovih godcev. Njegov ded Jože je skupaj z ženo Frančiško leta 1901 kupil propadajočo kmetijo v Smrečju – imenovano Pr Čuk. Jože je bil razgledan mož. V Ameriko je šel služit denar, da bi si doma lahko zgradil hlev in hišo. Glasba mu je bila vedno blizu in že kot pastir se je učil igrati na star klarinet. V Ameriki si je nabral nekaj notnega gradiva in si kupil tudi klarinet. Po vrnitvi domov je kmalu začel igrati na ohcetih. V letih od 1909 do 1926 se je zakoncema rodilo 12 otrok. Verjetno se jim je kasneje pridružil še eden, ker sta jih skupaj imela trinajst. Kar 12 let je bil tudi župan šentjoške občine. Z ženo sta skupaj obnavljala domačijo, sinove pa je učil tudi igranja na različne inštrumente. Na prvi objavljeni fotografiji, ki je nastala nekje leta 1930 lahko vidite v sredini očeta Jožeta in njegovih 6 sinov. Na sliki je tudi Tine, ki je bil med drugo svetovno vojno ubit. Čukovi godci so veljali za zelo uspešne po kakovosti glasbe. Igrali so na veselicah, sejmih, ohcetih, ter bili znani do Ljubljane, Škofje Loke in Notranjske s Cerknico. Na večjih prireditvah so igrali v polni zasedbi in po navadi jih je poslušalo vedno polno ljudi. Veliko zgodb se jim je nabralo z ohceti. Marjanov oče je preživel obe svetovni vojni. Leta 1958 je Jože Malovrh umrl, sinova Franc in Miha pa sta še naprej igrala. Velikokrat sta se jim pridružila tudi klarinetist Matevž Malavašič (iz Smrečja) in baritonist Roman Dolinar iz Šentjošta. Kasneje je zaradi pojava narodno–zabavne glasbe prihajalo vse manj vabil na prireditve. Čukovi godci so obdržali raven ljudskih godcev in se tudi kasneje pogosto srečevali na Čukovi domačiji, kjer se je pelo in igralo. Posneli so tudi nekaj gradiva in med zadnjimi je bil omenjeni nastop v Podlipi leta 1994, ko je v založbi ZKO Vrhnika izšla njihova kaseta. Tisti večer je na podlipskem odru zaigrala tudi skupina Čuki, ki so nam danes bolj znani. Za konec pa še malo presenečenje s strani Jureta Žitka. Takole pravi: "Zjutraj sem doma cepil drva. Prišel je moj oče in v najinem pogovoru sem mu omenil, da pišem o Čukovem Venclju in ali ga je poznal ? Odgovori mi: seveda sem ga poznal in ti ravno sedaj v roki držiš njegovo sekiro. Kakšno naključje, pa sploh nisem vedel! Pove mi še, da so njegova orodja bila zelo kvalitetna in se sodobne kupljene sekire sploh ne morejo primerjati z njegovimi. Zdaj veste, kako je svet majhen in kako dobro je poznati zgodbe iz naše preteklosti. Le poglejte tudi vi doma v drvarnici – oznaka je MV.