Čompe - Potepuh

o,rad položil glavo bi na prsi tvoje in utonil bi v ljubezni tihe mir o,rad s teboj delil bi dneve svoje dokler življenje se ne nagne na večer a kličejo me spet daljave širne potrkal veter z njih na okno je nocoj vem,da obup je tam,da ure so nemirne da kakor s prahom čas igral se bo z menoj a če ostanem,me čez leta bo ločil s tabo isti čas ko v tebi več ne bo ljubezni cvetja ko zorala starost tvoj obraz o.raje grem s podobo drago v duši na težko pot nemira,razprtij kot čakam,da čas razruši obraz najlepših iluzij življenje vse iskal sem le dobrote, popotnik reven,lačen in ubog, življenje vse iskal sem le toplote, poljubljal zanjoprste mrzlih rok nikjer se ni utešila duša žejna iz tvojihrok je prvič pila slast,opoj, in razprostrla se pred tabo je brezmejna v lepoti svoji,da strmela si z menoj a čuj,spet veter okna stresa in kliče me na negotovo pot adijo tiha soba,gozdi,vresja kjer bil sem hlapec tvoj in tvoj gospod ti spiš,naj ti bo sladko tvoje spanje jaz nisem zate,jaz sem potepuh le cesta daje potepuhu sanje pa naj mu bo tisočkrat grenek kruh...