[UL AG] Magistrski koncert – Tjaša PAUKO, flavta (16. 9. 2026)

MAGISTRSKI KONCERT Tjaša Pauko, flavta strok. svet. Mateja Hladnik, klavir Mentor: red. prof. Matej Zupan *** [00:00:00] César Franck (1822–1890) SONATA za flavto in klavir v A-duru Allegretto ben moderato Allegro Recitativo-Fantasia: Ben moderato Allegretto poco mosso [00:28:50] Georg Philipp Telemann (1681–1767) FANTAZIJA ŠT. 2 v a-molu, TWV 40:3 Grave VivaceAdagioAllegro [00:34:01] Anže Rozman (1989) FUNTAZIJA / FUNTASY [00:42:42] André Jolivet (1905–1974) CHANT DE LINOS *** César Franck (1822–1890) je bil belgijsko-francoski skladatelj, organist, pianist in glasbeni pedagog ter eden pomembnejših predstavnikov pozne romantike. S svojim delom je pomembno vplival na razvoj francoske orgelske in simfonične glasbe ter na mlajšo generacijo francoskih skladateljev. Sonata za flavto in klavir velja za priredbo Sonate za violino in klavir, ki jo je César Franck leta 1886 napisal kot poročno darilo za belgijskega violinista Eugèna Ysaÿeja. Franck je sonato komponiral sočasno s svojo simfonično pesnitvijo Psyché, ki pripoveduje o starogrškem mitu o Erosu in Psihi. Muzikologi in izvajalci si glasbeno delo danes pogosto interpretirajo kot glasbeno upodobitev odnosa med dvema osebama. Prvi stavek predstavlja nežen začetek razvoja romantičnih občutkov, kateremu sledi drugi stavek, ki ponazarja prve preizkušnje. Tretji stavek prinaša reševanje nesoglasij in mir, medtem ko četrti stavek z uporabo glasbenega kanona ponovno združi njuni življenji. Delo je očaralo pisatelja Marcela Prousta, ki je postalo glavni navdih za fiktivno »Vinteuilovo sonato« v njegovem romanu V iskanju izgubljenega časa, kjer glasba prikliče spomine na romantično razmerje med likoma. Georg Philipp Telemann (1681-1767) je bil nemški baročni skladatelj in multiinštrumentalist. Štejejo ga za enega najbolj plodovitih skladateljev v zgodovini, vsaj glede na število ohranjenih del, njegovi sodobniki pa so ga imeli za enega vodilnih nemških skladateljev tistega časa, bolj cenjenega od svojega sodobnika, J. S. Bacha. Najbolj znan je po številnih sakralnih glasbenih delih, komponiral pa je tudi sonate, orkestrske suite ter komorna in solistična dela. Fantazija št. 2 v a-molu je fantazija iz njegove zbirke Dvanajst fantazij za solo flavto, ki je bila objavljena okoli leta 1728. Fantazije so v zbirki razvrščene po diatoničnem zaporedju, od uvodne v A-duru do zadnje v g-molu, v njih pa lahko zasledimo improvizacijski značaj nekaterih uvodnih stavkov ter značilne baročne kontraste. Anže Rozman (1989-), je slovenski skladatelj filmske, koncertne in televizijske glasbe. Po diplomi iz kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študiral pod mentorstvom Janija Goloba, je nadaljeval magistrski študij pisanja glasbe za film, televizijo in videoigre na Berklee inštitutu za glasbo v Valenciji. S svojimi deli je pritegnil pozornost priznanega skladatelja Hansa Zimmerja, ki ga je leta 2018 povabil k njegovi ekipi skladateljev pri studiu Bleeding Fingers Music v Kaliforniji. Rozmanov pristop k skladanju temelji na naravi in vključuje organski proces ustvarjanja, pri katerem uporablja posebej izdelane, unikatne inštrumente z vsega sveta, ki jih sam tudi igra. Skladal je za številne nagrajene filmske in televizijske projekte, med drugim za serijo Prazgodovinski planet ter za Netflixovo dokumentarno serijo Beckham, za oba projekta pa je tudi prejel nominacijo za nagrado Emmy. Delo za flavto in klavir, FUNtazija/ FUNtasy je napisal leta 2022 za priznanega slovenskega flavtista, Mateja Zupana. André Jolivet (1905–1974) je bil francoski skladatelj, znan po svojih delih za orkester, komorne zasedbe in solo instrumente ter po glasbi za gledališče in film. Leta 1936 je skupaj z Olivierjem Messiaenom in drugimi skladatelji ustanovil skupino La jeune France, ki se je zavzemala za vrnitev glasbe k njenemu duhovnemu in izraznemu pomenu. Skladatelj je glasbi želel vrniti njen starodavni pomen, ko je bila ta povezana z obredi in verskimi prepričanji. Skladatelja so navdihovale tudi glasbene tradicije Egipta, Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije. Skladba Chant de Linos je nastala leta 1944 za tekmovanje flavtistov na Pariškem konservatoriju. Linos je bil v grški mitologiji izjemno nadarjen glasbenik in pevec. Ena izmed različic mita pripoveduje, da si je Linos drznil tekmovati z Apolonom, bogom glasbe, ki se je ob tem razjezil in ga ubil. Druga znana različica pravi, da je bil Linos učitelj Herakleja, ki je bil znan po svoji moči in vzkipljivem značaju. Nekega dne je Linos med poukom popravljal Heraklejevo igranje, zaradi česar se je razjezil. V navalu jeze je Heraklej z liro udaril Linosa po glavi in ga ubil. Po Linosovi smrti so v njegov spomin izvajali žalovalni obredni spev, imenovan Linov spev. Ta ni izražal le žalosti, temveč je vključeval tudi krike, vzklike in ritmično gibanje. Za skladbo je značilna kombinacija žalovalnih, dramatičnih in ritmičnih odsekov, ki spominjajo na starodavni obred.