Sub tuum praesídium / Pod tvoje varstvo pribežimo (marijanska antifona)

Sub tuum praesídium - Pod tvoje varstvo pribežimo Marijanska antifona oz. molitev na čast Devici Mariji Ta molitev je najstarejša znana molitev v čast Mariji, starodavna marijanska molitev iz časov zgodnje Cerkve. Zapisana je bila na fragmentu egipčanskega papirusa, ki najverjetneje izvira iz okoli leta 250 po Kristusu, a je potrebno upoštevati, da gre zgolj za najpoznejši možni datum, na katerega lahko datiramo to molitev, in da to ne pomeni, da ta molitev ni obstajala že prej. Latinski prevod izvira iz 11. stoletja in je bil narejen iz grškega izvirnika. Ta Marijo nagovarja kot Th eotokos (»Božja porodnica«, »Mati Božja« ali bolj dobesedno »tista, katere potomec je Bog«), kar potrjuje zgodnje krščansko češčenje in prepričanje, da Marija Jezusu ni le omogočila človeškega življenja, ampak da je bila tudi Mati Boga oz. Božja Mati. V latinski različici tako najdemo izraz »Dei Genetrix«, lep in močno pomenljiv pa je tudi slovenski izraz »Božja porodnica«. Napev s svojimi uvodnimi besedami (»Pod tvoje varstvo pribežimo«) kar sam od sebe Slovencu prikliče v spomin Marijino podobo na Ptujski Gori ali Turnišču in še kje, ki tako čudovito prikazuje Božjo Mater, njo, ki je po Jezusovih besedah na križu (Jn 19,27) postala mati nas vseh. Opazili boste, da v napev ni vključeno celotno besedilo molitve, ki smo ga vajeni moliti pri nas: razlog je ta, da je bil dostavek dodan zelo pozno in se je razširil le lokalno po Srednji Evropi in po Poljskem. Gre za stavek iz homilije sv. Bernarda iz Clairvauxa, ki so ga kot nekakšen pripev dodali k molitvi cistercijani in frančiškani, pri nas pa se je razširil zlasti v 19. stoletju pod vplivom šmarnične pobožnosti. Ker so koralne melodije nastale pred tem ali pa so strogo sledile uradnemu liturgičnemu besedilu, ta dodatek ni bil nikoli vključen v osnovni koralni napev. Melodija je zapisana v VII. modusu, dobro pa je vedeti, da so besedilo te antifone prilagodili glede na že obstoječi napev in prilagajanje antifone že obstoječi glasbeni frazi je povzročilo, da se je beseda »semper« (vedno) napačno razumela, kot da se nanaša na »libera nos«, čeprav bi morala v resnici dopolnjevati besedo »Virgo«, kot sklic na Marijino večno devištvo. Namesto »libera nos semper, Virgo (osvobodi nas vedno, o Devica)«, je pravi pomen »libera nos, semper Virgo (osvobodi nas, o vedno Devica«). Tudi v slovenskem jeziku se je ustalil prevod v tem smislu (»temveč reši nas vselej vseh nevarnosti«). Antifono lahko pojemo kadarkoli, uradno pa je del molitvenega bogoslužja po sklepnicah zunaj posta ali pa pri raznih molitvenih urah. Ta péta molitev je predstavljena v latinskem besedilu, za lažje učenje melodije pa je "ad experimentum" ponujen tudi napev v slovenščini, ki upošteva, da se ta molitev moli na pamet, zato se besedilo v péti obliki ne spreminja in se melodija prilagodi besedilu. Latinsko besedilo: Sub tuum praesídium confúgimus, sancta Dei Génetrix; nostras deprecatiónes ne despícias in necessitátibus, sed a perículis cunctis líbera nos semper, Virgo gloriósa et benedícta. Slovensko besedilo: Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica. Vir glasbe: Liber Usualis Oblikovanje in notografija: Zavod za cerkveno glasbo Poje: Cecilija Oblonšek cerkvena-glasba.si